Croda Negra in Monte Pore

Dolga je pot iz Ljubljane do Dolomitov, posebej če se pelješ mimo Tolmeča in skozi kraje, ki imajo v svojem imenu zapisano tudi regijo Cadore. A kdo bi se lahko uprl nje razgibanosti! Na tej poti se počutiš kot na barki, ki pluje po večno enaki, a tudi nenehno spreminjajoči se reki, in ravno zato se vedno in vsakič znova odločim zanjo.
Naše začasno prebivališče bo sicer Cortina, a ob prihodu se zapeljemo kar skoznjo do prelaza Falzarego. Vreme je hladno in nebo jasno, okoliški hribi poznani, a nekateri še neobiskani, zato se brž skobacam izza volana. Prepustim ga sopotnikoma, ki se zapeljeta na drugo izhodišče pod prelaz Giau. Široka steza me med travami vodi po valovitem svetu vse do skalne zapore, ki onemogoča direkten pristop na sleme Crode Negre. Tako je treba v desno in nato proti jugu ter na mestu, kjer ima stena najbolj šibko točko, zaviti navzgor, da se povzpneš v višje nadstropje. Vse to je precej enostavno, saj je pot markirana. V nadaljevanju so po vršni planoti/slemenu posejani večji možici, ki v megli olajšajo orientacijo do ali z vrha. Vse drugačna pravljica pa se začne, če zapustiš vrh Crode Negre in nadaljuješ po JV grebenu, za kar sem se odločila že doma, a takrat še nisem vedela, če bo prečenje izvedljivo. Na tem delu ni poti in svet je mnogo bolj izpostavljen, tu in tam je treba malo poplezavati in na koncu poiskati prehod na področje pašnikov imenovano Fedare, čez katerega se po mehkih travah sprehodiš do vznožja Monte Pore/Spiz de Poure. Povzpeti se na vrh je tehnično enostavno, a pot je kar strma. Hrib, ki komaj preseže višino 2400 m, je vulkanskega izvora in ima obliko velikega stožca ter je morfološki brat bližnjega Col di Lana. Kamnina ima veliko vsebnost železa, zaradi česar so v starih časih tod kopali rudo. Ker sem sopotnika pri vzponu ujela, smo vrh dosegli skupaj in se družno tudi vrnili do avta, v katerega smo se zadovoljno namestili, ko je bilo sonce v zadnjih vzdihljajih odhajajočega popoldneva.

Nad prelazom Falzarego; pogled nazaj na vrh Sas de Stria, ki ima v krvi zapisanega nekaj čarovniškega

Sledi 1. svetovne vojne

Po slemenu ...

... do vrha Crode Negre

Ko si pogledaš v obraz

Možic na vrhu

Proti zahodu se oblaki razstirajo in odstirajo zavese

Monte Pore z vrha Crode Negre

Po grebenu navzdol bi znalo biti zabavno

Približno kjer se stikata sonce in senca, je bilo treba navzdol

Koča na Nuvolau se je izvila iz objema oblakov

Še malo in avanturističen del ture bo pri koncu

Sestop je bil kar strm

Zadnja grebenska glava je bolj položna

Po grapi pod sedežnico, a pri varovalnih ograjah desno in navzdol do pašnikov

Col de Lana med podečimi oblaki ter Setsas in greben Le Pale de Gerda

Na nasprotni strani se skoraj sramežljivo med tančicami razkriva Monte Cernera

Sredi vzpona na 2405 m visokega travnatega lepotca Monte Pore

V prvi vrsti Sas de Stria, Croda Negra in Averau, v drugi Lagazuoi Piz in pobeljena Tofana di Rozes

Na vrhu Monte Pore

Dnevi so v tem letnem času kratki in na sestopu se že začenja večeriti

Večno vračanje noči in za njo zopet dneva

Lastoi de Formin/Lastoni di Formin