Rutarski Vršič in Mahovje

Pri Ingotu je bilo čisto tiho, pri Finžgarjevi kapelici in obeležju ponesrečenim alpinistom, med katerima zavijem navkreber, ravno tako. Stezica, ki je vrisana na enem od zemljevidov, ki jih imam za ta predel Julijcev, se ne sklada s tem, kjer hodim, zato jo poskusim v skladu z zarisom na zemljevidu najti bolj levo. A tam ni iskanega, zgolj gozd in pod nogami šelesteče listje. Znova me povleče proti desni in spet sem na poti, ki ni v sozvočju z zemljevidom. Samo dve možnosti se mi ponujata, ali je stezica narobe vrisana, ali pa ta, na katero se vedno znova vračam, vodi proti Zgornjemu Martuljkovemu slapu, morda celo v Za Ak. Vnovič poskusim poiskati bolj na levi. Nič. Ko pridem do skalne zapore, me vnovič potegne v desno in spet sem na potki, ki sem jo že dvakrat zapustila. Odmislim karto in sledim stezici, saj mi je nenehno vračanje nanjo vzbudilo radovednost. Le kam me bo privedla? Vzpenjam se strmo navzgor, dokler se stezica ne obrne v levo in začne prečiti severno pobočje Rutarskega Vršiča. Aha, je le bila prava, samo vrisana ni, kjer bi morala biti. Prečenje osojne strani Rutarskega Vršiča je izjemno slikovito, na mestih malce delikarno, saj erozija nikoli ne počiva. Malo preden bi naletela na pot iz Belega potoka zavijem navzgor in po svoje čez greben, kjer kmalu ugledam jaso polno bohotne praproti. Prišla sem do Robičeve planine. Nadaljujem desno in ujamem stezico, ki ji bolj ali manj sledim do vrha. Ravno ko ga zapustim, padejo prve kaplje. Kot so nepredvideno začele padati, so tudi prenehale. Skozi gozd proti Za Akom je kar nekaj podrtega drevja, zato ni najbolje vseskozi držati se poti. Nadaljevanje do odcepa za Mahovje je precej mokro in blatno, a bližje ko sem Mahovju, kjer naj bi bilo vode v obilju, bolj je suho. Prečna pot proti markirani, ki gre proti bivaku pod Špikom, torej čez Mahovje, je prav romantična, Mahovje pa, kjub temu, da vode ni uzreti, v čudovitih zelenih odtenkih.

Švignem med kapelico in spominskim obeležjem

Pomolček

Špik v oblaku, Frdamane police, Vrh nad Rudo, Rušica, Rigljica, Rigeljni

Oblak kot puhast 'povči'

Martuljški mogotci

Čez prve meli, za njimi še čez druge

Zgornjesavska dolina obdana z gozdovi

Nad kmetijo Vavčar se začne greben Vršič-Kurji vrh

Prelepo

Kepa, Dovška Mala Kepa, Gubno, Visoki Kurjek

Vrtaško Sleme, Vrh nad Mužiči in Kukova špica

Špik z Rutarskega Vršiča

Na Rutarskem Vršiču

Začetek sestopa

Oltar, Velika Ponca, Mala se je skoraj skrila in Špik kuka iz ozadja

PP balvan

V majhni senčki ob vodi je ravno pravšnji prostor za počitek

Nekaj železja na sestopu

Tu levo proti Mahovju

Mostiček, a trenutno se vode pod njim ne pretakajo

Še zadnji pokuk na Rutarski Vršič