Za avtobusnim postajališčem stopim na vlako, s katere po 20 metrih zavijem na gozdnat greben. V spodnjem delu prečkam številne vlake in s pogledi neutrudno lovim SZ in JZ greben Kočne za hrbtom. Svet je strm, a prijazen, posut s telohi in številnimi bobki, kar daje vedeti, da srnjadi tod ne manjka. Po uri in 3/4 prispem na Akle. Po spustu ter vnovičnem vzponu stojim čez naslednje pol ure ob možicu na Starcu. Pretiranih razgledov greben ne ponudi, a skozi gole veje se Kočna in Kališki greben na eni ter Cjanovca in Srednji vrh na drugi strani ravno zadostikrat pokažejo, da si jih podrobno ogledam za neka prihodnja raziskovanja. V panorami ni umanjkal niti Kozji vrh, ki je z Licjanovcem že nekaj časa na to-do listi zaželenih. Sestop proti sedelcu na zahodu je strm in čeprav je snega malo, neugoden, saj je zemlja poledenela, jaz pa lena, da bi na čevlje nataknila špičke. Malo pod sedlom se je brezpotni del potepa zaključil in sestopila sem po simpatični vlaki do lovske koče, pod njo skrenila še do spominskega mesta partizanske tiskarne Jošt, nato pa nadaljevala po precej bolj strmem delu vlake, dokler se nisem usmerila na spodnjo, staro in delno zaraščeno, na levem bregu Lobnice, ki me je pripeljala na dopoldansko izhodišče.
 |
| Stranski grebenček |
 |
| Pogled nazaj |
 |
| Čez skal'ce |
 |
| Izmučen, a veličasten |
 |
| Kočna |
 |
| Starec in Kozji vrh |
 |
| Akle |
 |
| Utrinek |
 |
| Na Starcu |
 |
| Začetek sestopa |
 |
| Vlaka, ki si jo znova prisvaja narava |
 |
| Lovska koča |
 |
| Spominsko mesto tiskarni Jošt |
 |
| Čez vodo |
 |
| Panta rei |
Komentarji
Objavite komentar