Polotok Kalifront

pljuča Raba

Na več kot 100 hektarih polotoka Kalifront, ki naj bi bili najprej v zasebni lasti ne pretirano znanega rabskega patricija, se razteza gozd Dundo, med domačini znan po imenu Dundovo. Gozd naj bi šel za doto patricijevi nečakinji, a se je dekle zaprlo med samostanske zidove in prekrižalo stričeve načrte. Iz zgodovinsko preverljivih virov so poročila o lastništvu bolj skopa. Vemo zgolj to, da je bil gozd v lasti cerkve in kasneje države. V svojem stoletnem življenju je videl marsikatero jutranjo zarjo, slišal kar nekaj skrivnosti in pretrpel premnoge krivice, a kljub vsemu je ohranil svojo nenavadnost, svoj mir. V miru in turbulencah je Dundovo letos dočakalo svojo okroglo obletnico, s čimer želim namigniti na dejstvo, da so ga pred natanko 70-imi leti (1949 l.) zaščitili kot naravno redkost. Danes v njem uzreti 200 in več let star hrast črniko zahteva nekaj truda, ker so med in predvsem po drugi svetovni vojni najstarejše primerke posekali. Kljub temu še vedno velja za enega najlepših in najbolj ohranjenih tovrstnih gozdov v Sredozemlju. Ob hrastu čniki je v Dundovem najti tudi črni jesen, širokolistno zeleniko, alepski bor, drevesasto reso, mastiko, navadno jagodičnico, mirto, zimzeleno brogovito, itd.

Ante Premužić je na Rabu spodbudil gradnjo več sprehajalnih poti in ena teh vodi tudi skozi Dundovo. Rabljani so ji nadeli ime Geološka Premužićeva steza. Zgrajena v tehniki suhozida, predstavlja neprecenljiv kulturno-zgodovinski zaklad. Pot je moč poljubno podaljšati ali skrajšati, saj je Kalifront prepreden s raznoterimi stezami.

Med mnogimi znanimi imeni, ki so opevala lepote Raba, je bil tudi Frischauf, univerzitetni profesor v Gradcu in strasten ljubitelj ter aktivni promotor otoka. V svoji ubesedeni zapuščini nam je podaril opise otoških gozdov: Dundo, Kalifront, Sorinj.



Skozi gozd Dundo

Zaliv Kristofor

Preproga v odtenkih vijolične

Kapelica z večjezičnim napisom Sancta Maria ora pro nobis

Pogled skozi špranjo

Na Premužičevi stezi

Ruševine s suhim vodnjakom

Šumi, buči, kipi

Rt Frkanj

Pogled proti glavnemu mestu otoka

Prikazana pot premeri malo več kot 16 km v dolžino, vzponov in spustov pa skoraj ni zaznati



Komentarji