Turni, Okrešelj, pod Pasjim sedlom, Logarski kot

Preživeti nekaj dni v Logarski ni nič manj dragoceno kot preživeti nekaj dni v Dolomitih. Ker so slednji letos že 2-krat padli v vodo, je kaj mogoče, da so logarske počitnice edine v tem nenavadnem letu. In kar je edino, je prav, da je tudi edinstveno. Če se uspeš dogovoriti še za lokalno gorniško družbo, kratke počitnice rezultirajo v popolnem zadovoljstvu.
Z.P. je pri dogovorih vedno zadržan in ture nikoli dokončno ne potrdi dokler se zjutraj ves nasmejan ne prikaže. Njegovo načelo je izjemno in v današnjih dneh sila redko ter ga je moč povzeti, da, če bi kdo njegovih ljubih zbolel ali ga kakorkoli drugače potreboval, pač ne bi mogel priti. Seveda je kot vedno tudi ta dan prišel in kaj hitro sva se zapodila po stezici proti Zabrložnici, jo pri značilnem visokem štoru, dekoriranem z množico podlubnikovih stezic, zapustila in skrenila ostro levo, prečila gozdno pobočje in se na odprtem svetu znašla na stezici, ki naju je popeljala pod južnimi stenicami Turnov, na koncu katerih sva se usmerila proti severu. Strmo navzgor in čez skokec do votline, ki jo krasi skalna igla. Za njo sva se usmerila desno, nato pri platasti steni/stebru strmo navzgor. V pomoč pri orientaciji je obrezano ruševje. Precej visoko sva zavila levo proti sedlu med Turni in za piko na i še potelovadiva čez skok, ki privede na vrh z možicem. Nadaljevala sva po svetu grap, ki režejo pobočje, in dreves, ki se igrajo skrivalnice s hribi onkraj doline, dokler nisva prišla na Okrešelj. Mimo novo rastočega doma sva smuknila znova v gozd in se čez podrta drevesa prebila z ene na drugo stran Zadnjega Okrešlja, se nato usmerila proti prehodu pod Pasjim sedlom, ki sva ga ob malo iskanja slednjič uspešno udela in že sva se na drugi strani po meliščih spustila do jutranjega izhodišča pri Logarskem kotu.
Dan za v anale. 😊

Skozi okno pogledava, skozi vrata stopiva, na obok poplezava in po njem naprej

Stezica v Asgard*

Pod stebriči in pilastri

Slikoviti prehodi

Na desno pod steno

Čez skokec

Na ramenih šivanke

Ob grapi navzgor

Pogledi v kraljestvo onkraj doline; Brana, Turska gora, Rinke

Po polički in skozi ruševje

Levo Rinke, desno del grebena med Savinjekom in Mrzlo goro

Deluje precej kosmato, a je solidno prehodno

Takole gredo večji, manjši pa na trenje

Med Matkovim oknom in glavo, ki ji nekateri pravijo Rdeči turn

Sestop prečno proti Okrešlju

Zadnji Okrešelj, za njim Jermanova vrata in Brana

Grrrr

Zaspani Hriber

Pozdrav menihu, kroni melišča

Relikt nekih časov

Pogled na prehojeno pobočje od Turnov proti Okrešlju

Mrzla lepotica

Proti prehodu pod Pasjim sedlom

Malo iščeva, malo štrikava in malo poplezavala v peskokopu par excellence

Kdor išče, ta najde in udeneva pravi prehod čez greben 

Prečno čez peske ...

... in po melišču do Logarskega kota

Pred koncem potepa še pokuk v votlino

* (slika 2) V nordijski mitologiji je Asgard bivališče Azov (Azi - bogovi glavnega panteona), ki se pojavlja v mnogih staroskandinavskih sagah in mitoloških besedilih. Nekateri raziskovalci identificirajo Asgard kot enega od devetih svetov, ki obkrožajo drevo/jesen Yggdrasil. Starodavna nordijska eshatologija predvideva popolno uničenje Asgarda v Ragnaröku, to-je v končni bitki med dobrim in zlom.