Alta via CAI Gemona

Od ideje do izvedbe je trajalo. Vmes se je zavrtelo leto, a ker je želja v svoji neomajnosti, ki jo prekine zgolj realizacija, vztrajala, se je drugo soboto v juniju le zgodilo. Preden se je pot udejanila, so se vzroki, razlogi, opravičila in še vse kaj vrstili. Enkrat je bilo prevroče, drugič sem čakala jesenske barve, potem je nastopilo slabo vreme in za njim letni čas, ko je svetli del dneva preskopo odmerjen za ne ravno kratko grebenčkanje. Sedaj je na zadnjem mestu letnice na koledarju zapisana številka 9. Tako si lahko domišljam, da obstaja korelacija med zadnjo cifro v letu in številom vrhov v grebenu, saj jih je natanko 9: Postovčič/Monte Postoucicco, Laški plaz/Monte Laschiplas, Lanež/Cuel di Lanis, Siroche Gjaline (Alta Via CAI Gemona vrh obide po južni strani), Široke Doline/Siroche Dolegne, Ambruž/Ambruseit, Bukovnik/Monte Faeit, Corta, Veliki Karman/Monte Chiampon.

V toplem jutru sem se ob 7.20 napotila iz Podbrda/Cesariis proti Škrbini Dolina/Forcela Dolina. Bujne, visoke in mokre trave so skrivale nešteto klopov in celo besno sikajoča kača me je ustrahovala nekaj 10 višincev pod škrbino. Krvosese sem nenehno otresala s hlač, kači pa sem se v velikem loku ognila, saj so ti kraji znani po eni najbolj strupenih evropskih kač, laškem gadu. Po dveh urah in četrt sem zavila na greben prvemu vrhu naproti. Svet se je delno spremenil, tudi malo višje sem bila, zato sem upala na manj klopov, bila pa sem vseeno vseskozi na preži, če bi morala odskočiti pred kakšnim razhudenim plazilcem. Po prvem delu grebena, ki od Postovčiča naprej ni markiran, sem prišla čez Laški Plaz do stičišča z Visoko huminsko potjo, ki se v svoji originalni verziji povzpne na greben s severa čez planino Tam za goro/Tazaoro. Nadaljevala na strmi Lanež, po izpostavljenem svetu pod vršnih delom Sirochih Gjalin ter po razgibanem svetu čez Široke Doline, Ambruž in Bukovnik do ta dan zadnjega načrtovanega vrha, torej tistega, po katerem nosi ime tudi greben. Na poti so me lovile megle ali pa sem jaz lovila njih, družbo so mi delali grmi ruševja in neslišno sem se pogovarjala s skalami. Dan je bil natanko tak, kot mora biti, da se imaš na višji nadmorski višini enkratno. In tako bi se tudi končal, če se ne bi na sestopu 'zaletela' v skupino s hudo poškodovano osebo. Ker so GRS že poklicali in niso potrebovali pomoči, sem hitro, kolikor so me nesle noge, sestopila do Malge Cuarnan, jih obvestila o nesreči ter prosila, če bi še oni poklicali reševalce. Čez kakšne pol ure ali malo več, se je zaslišala hitra vožnja in kmalu za tem se je ustavil GRS kombi, iz katerega sta urno skočila reševalca. Povedala sem jima, kar sta vprašala, se jim umaknila s poti in jo kmalu zatem mahnila na še kar doberšen del poti oz. sestopa pospremljenega s preleti helikopterja, ki je v tem času tudi uspel prileteti s prizorišča nesreče na avtocesti. Sestop se je končal v starem mestnem jedru Humina, od koder sem imela prijazen prevoz do izhodišča.

Proti škrbini Dolina

Tik pod škrbino

S škrbine proti zahodu, proti Postovčiču

Postovčič/ Monte Postoucicco

Levo Mali Karman/Monte Cuarnan, v sredini spredaj Laški plaz/Monte Laschiplas, desno za njim Lanež/Cuel di Lanis in čisto zadaj kuka vrh Velikega Karmana/Monte Chiampon

Laški plaz/Monte Laschiplas

Pokuk v dolino

Pogled nazaj na del grebena Karmana in za njim greben (Kobariškega) Stola

Greben, ki je še pred mano

Pripodile so se megle

Siroche Gjaline

Na grebenu je najti vse - travo, skale in rušje

Plošče, kot bi jih kdo odrezal z nožem

Široke Doline/Siroche Dolegne - nanje ob nekaj metrih jeklenice, edinih varovalih na grebenu

Greben proti vzhodu s Širokih Dolin

Skrinjica na vrhu

Pogled proti Velikemu Karmanu in Bukovniku/Monte Faeit pred njim...

...ter nazaj z grebenom Muzcev v drugem planu in Kaninskimi gorami za njim

Še nekaj minut do zadnjega vrha danes

Monte Deneal z Velikega Karmana

Vrh so res 'okrancljali'

Sestop proti sedlu Predol vodi čez Gospodično/Passo della Signorina