Že nekaj časa je vreme kislo kot nezrele limone, zato se mnogokrat spomnim pogovora iz tretjega veka* Srednjega sveta.
Dori: "Mr Gandalf, can't you do something about this deluge?"
Gandalf: "It is raining, Master dwarf, and it will continue to rain until the rain is done. If you wish to change the weather of the world, you should find yourself another wizard."
Tak odgovor bi še največjega nergača moral spraviti v dobro voljo. Če in kogar ne, bi se moral resno zamisli nad svojim bivanjem.
Z Mithrandirjevim** prepričanjem, da usode ne moremo spremeniti, a da nam je dana možnost odločiti se, kaj storiti s časom, ki nam je na voljo, se odločim za nekaj novega, nekaj ne predolgega, nekaj z možnostmi prilagoditve ob nenadni spremembi vremena in seveda nekaj, kar ni pretirano oddaljeno.
Brezpotje bo, da bo bolj zabavno.
Začelo se je v Koncu, vodilo čez Žmavčarje, kjer sem zavila desno, in za nosom nadaljevala proti Kotliškemu grabnu ter naprej do Kotličev, kjer sem stopila na markirano pot. Izborna možnost za nepredvidljivo vreme, nič manj izborno ni bilo želeno nadaljevanje in povratek čez Gamsov skret, a od Turske gore proti Rinkam so me začele hitro loviti megle, ki so me večkrat tudi dohitele. Na tretji Rinki, tj. na Koroški, so me dokončno zagrnile in obvisele nad mano kot ocean sivine. Nadaljevanje na četrto, tj. Kranjsko, kjer bi edino morala uporabiti zimsko opremo, je odpadel. Na Malih podih, ko je megla še vedno zasanjano ždela povsod okoli, sem sprejela korekcijo načrtovanega potepa še v drugo in se odpovedala tudi Velikim podom in Gamsovemu skretu. Odtavala sem do bivaka pod Skuto in se ekspresno spustila v Žmavčarje, kjer sem ugotovila, da sem megle pretentala, saj so ostale v nadstropju višje, medtem ko je mene grelo ne premočno sonce.
Dežja ni bilo, druge vremenske nevšečnosti pa so mi omogočile, da mi je del brezpotja ostal kot bonus, ki ga bom lahko vključila v enega naslednjih potepov.
* Tretji vek se je v Tolkienovi mitologiji začel po prvem padcu Saurona, ko ga je premagalo zadnje zavezništvo vilinov in ljudi.
Za to dobo je bil značilen vzpon in zaton numenorskih kraljestev ter počasna povrnitev Sauronove moči. Dobo je zaznamovalo tudi odhajanje vilinov v Nesmrtno deželo, v katero so lahko odšli samo nesmrtni in varuhi prstanov.
Tretja doba je trajala 3021 let, do ponovnega poraza Saurona, ki je bil tokrat uničen za vselej. Vojna za prevlado dobrega nad zlim je bila premišljena igra modrih, s katero so ohranili svobodo. Z odhodom zadnjih modrih in hkrati čuvarjev prstanov se je začela četrta doba.
**Mithrandir = Gandalf, ime v sindarščini pomeni sivi romar
|
V Žmavčarjih se usmerim desno in navzgor proti Kotliškemu grabnu |
|
Pokuk nazaj na možica |
|
Izsekano ruševje |
|
Nekaj novo požaganih vejic |
|
Še vedno vztrajno proti grabnu |
|
Votline |
|
Na drugi strani se nizajo hribi v grebenu od Mokrice do Kalške gore |
|
Samo navzgor |
|
Prečka-tehnično zahtevnejše mesto |
|
Pred njo se nekaj metrov spustim v grapo |
|
Že na drugi strani |
|
Pupek - salamandra atra |
|
Začeli so se zbirati oblaki |
|
SZ greben Brane |
|
Od Mrzle gore do Turnov |
|
Sod še vedno pušča, še vedno je brez dna ;-) |
|
Skuta in Rinke s Turske gore |
|
Koroška in Štajerska Rinka z Male |
|
Megle me lovijo; objemajo Brano in Tursko goro; na Mali Rinki bodo prav kmalu |
|
Pod vrhom Štajerske je na severni strani peščeni rdeči stolp. Le kdaj se bo zamajal? |
|
Pogled čez Mrzlo goro na Matkovo Kopo |
|
Kranjska Rinka |
|
Babe in za njimi Goli vrh |
|
Proti Kočni |
|
Pa me je dohitela teta megla |
|
In ni me več spustila iz svojih kremplev |
|
V Žmavčarjih se je predala in še zadnjič danes sem lahko uzrla Kotliče |
Komentarji
Objavite komentar