M.J. bi šel na potep. 😃 Nenavadno. No, pa greva. Avto pustiva ob od gozdnih del razriti cesti pred Tominčevim slapom. Nekaj korakov po cesti, nato desno čez potoček in goščo ter ob ozkem potočku, dokler tik pred pašno planino znova ne stopiva na belo cesto. Kmalu jo zapustiva in po sistemu vlak, stez in brezpotja prideva na sedlo Vrh Luž, imenovano tudi Vrh Jame. Na desni naju vseskozi spremlja zanimiv steber, do katerega se bom enkrat prav gotovo napotila; morda celo v M.J.-jevi družbi, saj je tudi njega pritegnil. V nadaljevanju grebenčkava do vrha Čisovca, kjer se obrneva proti grebenu na vzhodu in sestopiva preko Drmalke. Precej nizko na grebenu, že pod Črnikovo glavo (če sem jo pravilno določila), ujameva vlako, ki naju vodi proti zahodu. Na primernem mestu jo zapustiva in se mimo Tominčevega slapa vrneva do v senci počivajočega avta.
 |
| Kjer bela cesta zavije levo, desno čez goščo in ob potočku |
 |
| Znova stopiva na cesto pred planino/vikendi |
 |
| Zanimiv stolp pritegne pogled |
 |
| Mimo melišča in navzgor do markirane poti |
 |
| Stolp z druge strani, najbrž je Ukanov štruc |
 |
| Pod vrhom Čisovca |
 |
| Sestop po grebenu čez Drmalko in naprej |
 |
| Po zemljevidu sodeč naj bi se za drevjem kazala Črnikova glava |
 |
| Mimo nje strmo navzdol in po kolovozu desno ter na primernem mestu v gozd in do izhodišča |
Komentarji
Objavite komentar