Polhograjci - Beli potok, Veliki Babnik in njegov vzhodni greben

V Polhograjskem hribovju me je ozka dolina, skozi katero živahno šumi Beli potok, pritegnila s provobitnostjo in grapami, ki se zajedajo v leva in desna pobočja. Tako sem se že tretjič namenila raziskati še delček njenih skrivnosti. Tokrat v družbi M.J.-ja ob potoku, preskakujoč vodo z leve na desno in v iskanju najboljših prehodov med travami, kamenjem in podrtim drevjem, slediva dolini, ki se oži in na koncu preide v gozdno grapo, po kateri se povzpneva do grebena. Po njem se v krajšem delu vije gozdna cesta. Slediva ji nekaj minut, preden jo zapustiva in se po grebenu vzpneva med resjem, borovci in bukvami. Na vrhu Velikega Babnika se spustiva nekaj metrov na gozdnato pobočje in prečiva nazaj do stranskega grebena, padajočega proti vzhodu. V začetnem delu je še videti stezičko, ki se na razgledni grebenski glavi konča. Tu imajo najbrž lovci svoje opazovališče. Nadaljevanje je zelo prvinsko in vedno bolj strmo. V dolino prispeva pri obeležju tiskarne, ki je tu delovala med II. svetovno vojno. Še nekaj sto metrov po gozdni cesti naju loči do parkirišča in še eno kratko raziskovanje se zaključi.

Po in ob strugi Belega potoka

Nad tretjo rečno pregrado je svet močvirnat

Enkrat se skloniš ...

... drugič preskočiš ...

... in že si na beli cesti (pogled nazaj)

Po njej v desno

Greben v resju

Vrh Velikega Babnika

Vzhodni grebenček

Še vedno v sneg odeta Glavna

Še vidna stezica - najbrž lovska

Grap'ca levo, grap'ca desno

V spomin na tiskarno Donas*

*Ob tretji obletnici OF je bila visoko na pobočju grebena Igale zgrajena partizanska tiskarna Trilof (ime je skovanka: tri leta Osvobodilne fronte, 27. 4. 1944). Tiskarna je delovala do sredine septembra 1944, ko so jo zaradi problematičnih varnostnih razmer preselili v Davčo. Drugo skrito tiskarno nad dolino Ločnice so postavili bliže cesti. Za izdelavo tiskarskega stroja sta bila zaslužna Edo Bregar – Don in Nasta Sešek - Julija, zato je po njiju tudi dobila ime Donas.