Lovska koča Brežič, Vršiči

Bi, ne bi, bi, ne bi... Zmaga bi in že šibam v Kamniško Bistrico. Skozi dolino Bele dospem do razdejanja, ki ga 26. februarja letos povzročil ogromen podor v skrajnem SZ delu Rzenikove stene, imenovanem Ojstri rob. Na slikah, ki so takoj zaokrožile v medijih, in na socialnih omrežjih je bilo videti razdiralno moč narave, a šele ko stojiš med večjimi in manjšimi kot kocke razmetanimi balvani, se te razsežnost opustošenja zares dotakne. Naprej se vzpenjam po novo speljani trasi markirane poti, v mislih premlevam o desetinah in stotinah dreves, ki so padla zasuta s kamenjem. In ko se mi vzpenjanje začne vleči, na levi opazim stezico, kjer zapustim markacije ter se usmerim k pravljični kočici Brežič. Posedanje ob njenem garteljcu popestri občasno padanje kamenja nizdol Rzenikove stene in prelet orla. Še nikoli prej ga nisem ugledala v KSA. Sčasoma neham greti klop ob kočici in grem po zgornji lovski potki v smeri markirane poti proti Presedljaju. Nekje na sredi jo zapustim in se usmerim v gozd in ruševje. Poskusim se pomikati v smeri južne grape v Vršičih. Prehodnost je slaba, pobočje izjemno kosmato. Ko se tu in tam pred menoj pojavi skalni skok, se razveselim, da se za krajši čas izvijem iz objema ruševja, a se vsakič znova povrnem k cirkuškim vragolijam, vse dokler med množico bodečih než ne stopim v grapo. Megla, ki me že nekaj časa zalezuje, me slednjič ulovi, za kar do meni priljubljene zimske markacije pritipam bolj po občutku. Nekaj časa se obiram z odločitvijo ali naprej ali nazaj, ko me skozi temino prodirajoči sončni žarki prepričajo v nadaljevanje. Med ruševjem odvijugam do vršička med Vežico in Vršiči ter naprej na slednje. Z njih se spustim nazaj na Čohavnico in v sledenju markacijam do izhodišča.

Tako so uredili pot čez podrtijo

Kamniški Dedec s Kalškim grebenom v ozadju

Brežič - kot bi stopil v pravljico Janko in Metka

Belska Kopa in Kranjski Dedec preden zavijem skozi gozd in ruševje proti grapi

Tu in tam me ruševje za nekaj korakov spusti iz objema

Pogled proti Presedljaju

V grapo pridem pri bodečih nežah

Skalna skulptura vrh grape

Megla me preganja; pogled v grapo od zimske markacije

Veter zmaguje nad meglo, zimska markacija in napajališče se že vidita

Razkrajajoče meglice odstirajo Vršiče in Veliko Zelenico ter Veliki vrh za njimi; s kuclja med Vežico in Vršiči

Ojstrica je še vedno igra skrivalnice, medtem ko je Lučki Dedec postavil na ogled svoje travnato-ruševnato južno lice

Vršiči

Lučka Kopa in Kranjski Dedec, za njima Konj v kosmih meglic

Deska in Lastovec

Pogled na pobočje, kjer sem se vzpenjala proti grapi

Dopoldanski odcep proti Brežiču

Odlom in razdejanje pod njim ...

... katerega drobnejše delce prinesejo nalivi vse do kolovoza v Beli


Komentarji