Bi, ne bi, bi, ne bi... Zmaga bi in že šibam v Kamniško Bistrico. Skozi dolino Bele dospem do razdejanja, ki ga 26. februarja letos povzročil ogromen podor v skrajnem SZ delu Rzenikove stene, imenovanem Ojstri rob. Na slikah, ki so takoj zaokrožile v medijih, in na socialnih omrežjih je bilo videti razdiralno moč narave, a šele ko stojiš med večjimi in manjšimi kot kocke razmetanimi balvani, se te razsežnost opustošenja zares dotakne. Naprej se vzpenjam po novo speljani trasi markirane poti, v mislih premlevam o desetinah in stotinah dreves, ki so padla zasuta s kamenjem. In ko se mi vzpenjanje začne vleči, na levi opazim stezico, kjer zapustim markacije ter se usmerim k pravljični kočici Brežič. Posedanje ob njenem garteljcu popestri občasno padanje kamenja nizdol Rzenikove stene in prelet orla. Še nikoli prej ga nisem ugledala v KSA. Sčasoma neham greti klop ob kočici in grem po zgornji lovski potki v smeri markirane poti proti Presedljaju. Nekje na sredi jo zapustim in se usmerim v gozd in ruševje. Poskusim se pomikati v smeri južne grape v Vršičih. Prehodnost je slaba, pobočje izjemno kosmato. Ko se tu in tam pred menoj pojavi skalni skok, se razveselim, da se za krajši čas izvijem iz objema ruševja, a se vsakič znova povrnem k cirkuškim vragolijam, vse dokler med množico bodečih než ne stopim v grapo. Megla, ki me že nekaj časa zalezuje, me slednjič ulovi, za kar do meni priljubljene zimske markacije pritipam bolj po občutku. Nekaj časa se obiram z odločitvijo ali naprej ali nazaj, ko me skozi temino prodirajoči sončni žarki prepričajo v nadaljevanje. Med ruševjem odvijugam do vršička med Vežico in Vršiči ter naprej na slednje. Z njih se spustim nazaj na Čohavnico in v sledenju markacijam do izhodišča.
|
Tako so uredili pot čez podrtijo |
|
Kamniški Dedec s Kalškim grebenom v ozadju |
|
Brežič - kot bi stopil v pravljico Janko in Metka |
|
Belska Kopa in Kranjski Dedec preden zavijem skozi gozd in ruševje proti grapi |
|
Tu in tam me ruševje za nekaj korakov spusti iz objema |
|
Pogled proti Presedljaju |
|
V grapo pridem pri bodečih nežah |
|
Skalna skulptura vrh grape |
|
Megla me preganja; pogled v grapo od zimske markacije |
|
Veter zmaguje nad meglo, zimska markacija in napajališče se že vidita |
|
Razkrajajoče meglice odstirajo Vršiče in Veliko Zelenico ter Veliki vrh za njimi; s kuclja med Vežico in Vršiči |
|
Ojstrica je še vedno igra skrivalnice, medtem ko je Lučki Dedec postavil na ogled svoje travnato-ruševnato južno lice |
|
Vršiči |
|
Lučka Kopa in Kranjski Dedec, za njima Konj v kosmih meglic |
|
Deska in Lastovec |
|
Pogled na pobočje, kjer sem se vzpenjala proti grapi |
|
Dopoldanski odcep proti Brežiču |
|
Odlom in razdejanje pod njim ... |
|
... katerega drobnejše delce prinesejo nalivi vse do kolovoza v Beli |
Komentarji
Objavite komentar