potep v zlatu
Od spomenika do Lipance med zelenimi smrekami. Tam se naenkrat pokrajina odpre in potopim se v deželo zlatih macesnov. Odvijugam proti pred kratkim podrti lovski koči, kjer ostanki čakajo na prevoz do smetišča, morda večina celo do kurišča. Od tod nadaljujem po svoje in se zaletim v markirano pot na zahodni strani kuclja Spodnja Brda. Za njim zavijem navzdol v smeri poti proti planini Klek. Hitro ujamem markirano pot, za katero verjamem, da je vedno očarljiva, a v trenutnem zlatu je prav zapeljiva. Res nenavadno, da na njej ne srečam žive duše. Ko dospem približno do mesta, kjer naj bi s prečne poti zavila v klanec markirana pot na Debelo peč, se popraskam po čelu in dam oči na peclje. Poti ni. 😳 Nadaljujem še nekaj deset metrov in pogledujem navzgor, a teren ni ravno prehoden. In ker sem si zadala, da se bom danes odpovedala objemanju z ruševjem, se obrnem za 180º in odbluzim nazaj do mesta, ki se mi je zdelo čisto primereno za zariniti v breg. Sopihajoče se vzpenjam v ključih, dokler oči kar ne izskočijo iz jamic - rdeča črta. Tam sredi ničesar se sveti sama in osamljena. Trikrat se zasučem okoli osi, a nikjer v vidnem polju ni zaznati sledi človeka - ne poti, ne markacij. Hja, kaj naj, ena lastovka še ne prinese pomladi in tako najbrž ena stara rdeča črta ne pomeni poti. Nadaljujem rahlo razočarano, a za ovinkom se zasveti rdeč krogec z belo piko in malo naprej še eden. Kakšna sreča! Ruševnata gošča se začenja, a kaj mi mar. Skoznjo me vodi izsekana pot iz smeri Klečice, ki me dostavi vrh Debele peči. Ta je prežet s čebljanjem. Mnogokdo si je danes, ko je bila napoved slabša, vseeno zaželel pretegniti noge in ni jih malo, ki so se odločili za moj prvi vrh. Najbolje je kar takoj nadaljevati proti Brdom, za katera se konec koncev izkaže, da so tudi precej obljudena, zato noge urno sledijo pogledu, ki je usmerjen proti Kredarici, Lipanskem vrhu in Mrežcam. Tod še srečam nekaj pohodnikov, medtem ko v nadaljevanju do Vrha Razorja in Debelega vrha zavlada magičen mir. Do Lipance se vrnem po prečni poti, ki je vsa v znamenju jesenskih macesnov - za iti in užiti. 😍 S planine do avta je le še ponovitev jutranje telovadbe, le da gre sedaj vse navzdol in zatorej hitreje. 😁
 |
| Srček na Lipanci |
 |
| Nikogar ni doma |
 |
| Med podrto lovsko kočo in Sp. Brdi |
 |
| Med zlatimi macesni vodi pot proti planini Klek |
 |
| Tudi trave zlatijo |
 |
| Tu nekje naj bi zavila pot na Debelo peč. Ker je ni najti, zavijem brezpotno navzgor. |
 |
| Kar za nosom ... |
 |
| ... s pogledom na Karavanke in Grintovce |
 |
| Še dobro, da sem ujela pot ;-) |
 |
| Na Debeli peči je živahno |
 |
| Rumeno zelena jesen |
 |
| Ošvrknem mehko valujoči rob Pokljuke, ki me bo gostil v prihodnjih urah ... |
 |
| ... in mi podarjal poglede na Rjavino, Luknjo Peč, Dimnike, Macesnovec ter Martuljše gore |
 |
| Brda |
 |
| Debela peč |
 |
| Trenutek |
 |
| Nad Krmo s Kredarice |
 |
| Brda in Kredarica z Lipanskih vrat |
 |
| Koča na Lipanci z Lipanskega vrha |
 |
| Mehak sestop z Mrežc |
 |
| Lepota v srebru |
 |
| Vrh Razora - se bom res zapodila v objem ruševju? |
 |
| In sem se. Hop, hop... po in med ruševjem in že bom na vrhu. |
 |
| Možic na Vrhu Razorja in natanko za njim čudovita Luknja peč |
 |
| V hribih je vsaka luža jezero :D |
 |
| Mimo macesna pogled uhaja k MDV |
 |
| Z Debelega vrha do Brd |
 |
| Povratek proti Lipanci |
 |
| Zlato okrasje narave |
 |
| Debeli vrh s povratka |
 |
| Vsak pogled se zdi enak, a je vseeno vsak čisto unikaten |
 |
| Znova na Lipanci |
Komentarji
Objavite komentar