Alta Via CAI Pontebba

Ta visoka tabeljska

Na cesti, ki vodi na Morkrine/Passo Pramolo/Nassfeld Pass, se na višini približno 1290 m nad morjem prične z oranžno-modrimi markacijami označena, a le na treh odsekih varovana pot Alta Via CAI Pontebba. Povečini na trasi, končani leta 1972, ni varoval. Na nekaterih odsekih se poplezava. Oranžni del markacije vedno kaže pot proti vzhodu in modri proti zahodu.

Z izhodišča se najprej spustim po beli cesti, nato pa se povzpnem skozi gozd proti škrbini Glome. Tik pred njo je nekaj metrov verig in krajša lestev. Nad škrbino se svet položi in kmalu se znajdem na sedelcu med nizkim in visokim Malvuericom. Od tod se je v levo mogoče sprehoditi do nižjega brata, a uradno se pot nadaljuje v desno proti višjemu, poimenovanemu Monte Malvueric Alto (1899 m). Za njim spust proti sedlu Pridola postreže z izpostavlenostjo in v jutranjih urah mokrim travnato-skalnim terenom. Ko sem v nadaljevanju prispela do melišča pod vzhodno steno Crete di Pricot, sem zavila z očmi, ker nisem bila čisto prepričana, če bo šlo brez vrvi. Seveda gre, celo prava uživancija je vse do škrbine, kjer skalo zamenja bolj travnat svet. Po njem na greben in nato dolgo pohajkovanje preden sem dosegla ne ravno izrazit vrh Crete di Pricot (2252 m, na nekaterih zemljevidih 2231 m). Pičlih nekaj minut je od njenega vrha oddaljen Konjski špik/Monte Cavallo/Rosskofel (2239 m). Razgledi so širni, a na italijansko stran bolj všečni kot na avstrijsko; severni sosedje so si pač omislili smučarski turizem smo ljudje. Ko sem se spustila na Sella di Aip/Rudnig Sattel, sem imela na levi simpatično rdečo konzervo, poimenovano po plezalcu Lomastiju, na desni pa moderno gondolo. V nadaljevanju sem zapustila originalno verzijo Alte Vie in se namesto po zavarovani poti z avstrijske strani povzpela na Veliki Koritnik/Creta di Aip/Trogkofel (2279 m) po ferati Crete Rosse. Nato sem skočila še na zahodni vrh V. Koritnika (ni markiran) in naprej po grebenski poti. Kmalu za zahodnim vrhom je razcep poti. Običajna pot, ki je markirana z rdeče-belimi markacijami, je označena tudi z oranžno-modrimi, le da v smeri sestopa eno malce zbledelo oranžno-modro markacijo na levem ovinku vidimo tudi naravnost, in odločila sem se zanjo, saj označuje grebensko pot. V nadaljevanju označbe izginejo. Mogoče je tudi, da sem jih izgubila, a kmalu sem zagledala možica in še nekaj njih ter prišla natančno tja, kamor sem hotela, tj. pod vrh Torreja oz. Trogkofel Turma. Zviz nanj in nato naprej v vedno bolj prvinski svet stolpov in skalnih skulptur. Kar naenkrat sem se zopet znašla pred oranžno-mordo črto in nato pred kratkim zavarovanim odsekom, ki se spušča na škrbino pred velikim stolpom z neznanim mi imenom. Od tod naprej se je zame začel najbolj prvinsko čaroben del ture, ki privede do sedla pred Zottach Kopfom, kjer se Ta visoka tabeljska konča. Sama sem jo podaljšala še na Zottach Kopf (2046 m) in se po CAI 403 vrnila na Mokrine ter s prelaza po cesti do nižje parkiranega avta.

Varovala do škrbine Glome

Neoznačena potka v levo vodi na Monte Malvueric Basso ...

... in v desno se nadaljuje Alta Via CAI Pontebba

Potka po barvi spominja na zemljo, ki jo srečamo v Istri

Od Crete Grauzarie do Monte Sernia, nad katerim kima jutranja luna; z M. Malvueric Alta

Nadaljevanje proti sedlu Pridola

Vzhodni obraz Crete di Pricot, pred njo Sella Pridola in spodaj desno Baita Winkel

Na tem mestu v V steno Crete di Pricot; sprana rampa in pozneje žleb privede do sedelca z vpisno knjigo

Proti sedelcu

Škatla je, vpisne knjige pa ni

Za vsakim grebenskim kucljem se zdi, da bo vrh, a ga ni in ni

So še nezrele

Vrha še ni, razgledi pa so

Aha, tu bo :)

Vrh Crete di Pricot - levo Monte Cavallo, na sredini Creta di Aip 

Creta di Aip z Monte Cavalla

Spust z Monte Cavalla proti Sella di Aip/Rudnig Sattel

Bivak Lomasti s Creto di Pricotic/Hinterrosskofel v ozadju

Creta di Aip, lepotica nad istoimenskim sedlom ...

... na katerem so tudi smerne table s časovnicami

Vzhodni obraz Crete di Aip

Vstop v zavarovano pot Crete Rosse

Začetni del zavarovane poti

Prva, že uničena skrinjica

Malo višje je še ena vpisna skrinjica, spodaj pobočje pod bivakom Lomasti

Po koncu zavarovane poti se sprehajam po cvetnih poljanah, olepšanih s kamni vseh oblik in velikosti

Podi

Nadaljevanje poroti vrhu označujejo možici

Creta di Aip/Veliki Koritnik/Trogkofel

Levo je Z vrh Crete di Aip

Vzpon na zahodni vrh ni težaven

Z zahodnega proti glavnemu vrhu Velikega Koritnika

Grebenska pot vodi pod Torre/Trogkofel Turm-om; vzpon nanj je enostaven

Pogled naprej; zadnji skalni vrh je Zottach Kopf ...

... in prvi stolp, ki mu ne vem imena

Ob jeklenici do škrbine pred stolpom, ki mu ne najdem imena

Nadaljevanje po skrotju

Svet skalnih skulptur ...

... s ponekod izpostavljeno potko

Še navzgor med umetninami kiparke narave in že bom na Zottach Kopfu

Hochwipfel s Zottach Kopfa ...

... in pogled nazaj proti grebenu in melišču, po katerem sem se spustila pred vzponom na Zottach Kopf

Poti 403 pod J ostenjem Crete di Aip sledim vse do Mokrin

Pri povratku opazim napis, ki označuje začetek Ta visoke tabeljske na Z strani

Eno od jezerc ob smučiščih na Nassfeldu s pogledom na Gartnerkofel

Povratek na izhodišče

Alta via Pontebba označena s turkizno in Garnitzenklamm z Gartnerkoflom z oranžno