Ob regionalni cesti skozi Gračišče stoji šola, pred njo parkirišče in ob njem tablica za planinsko pot, ki nekam usmerja. Kam, nisem pogledala. Mene je jadrno odneslo proti cerkvi sv. Kvirika nad Sočergo. Sprva sem hodila ob cesti, nato ujela stezico v desno na greben, ki me je ob pogledih na pomladno razigrane barve cvetja in na 101 odtenek zelene, v tišini pripeljala do cerkvice, na katere parkirišču se je trlo avtomobilov in seveda tudi njihovih uporabnikov. Vseh je bilo toliko, da bi čisto upravičeno lahko sklepala na kak pomemben dogodek v sakralnem objektu, a glede na oblačila sem se morala sprijazniti z dejstvom, da bom na poti proti Velemu Badinu preklopila na "greeting mood" oz. smehljajoče pozdravljanje. Ob vedno bolj zanimivi stezici in lepem vremenu to niti ni bilo težko, celo zabavno je postalo. S potepuhoma, ki sta imela začrtano podobno pot, smo se začeli redno srečevati, čeravno smo jo proti vasi Dvori in od tam na sosednji greben mahali vsak po svoje. Sama sem ob poti zavila do Treh učk - nizkih a zanimivih udorin na kraški uravnavi. Kolega potepuha sem vnovič srečala pod vrhom Velikega Gradeža, kjer smo izmenjanim nasmehom in kimanju pridali še besede. Na poti proti Lačni sem se ustavila še na Kuku oz. Ščukovcu in Vrhu Križa. Najbolj pokončen vzpon na poti se je zgodil ob lojtranju na razgledni stolp na Lačni, ki pa mi je bolj kot karkoli drugega zapustil občutek nelagodja, saj so se nekatere deske neprijetno majale. Na povratku sem srečala še nenavadnega domačina, ki me je ujel kot najboljšo poslušalko - hja, saj sem bila edina - in mi povedal nekaj zanimivosti o tem, kako so Italijani tukaj sadili žajbelj in bore, nakar je pomodroval o pravilnem ravnanju ob srečanju z modrasom. Po večkrat slišanih istih napotkih, kako pregnati modrasa, sem postala rahlo nestrpna, za kar sem mu ob velikih zahvalah za poduk bolj ali manj ušla.
Klopov je bilo veliko in še več. Plezali so po hlačah kot po plezalnem poligonu. K sreči so bile rumene in krvosese sem z lahkoto opazila in odstranila. Sprejela sem sklep, da letos brez repelenta nikamor pod 1500 mnv, najbolje pa se bo čim več zadrževati nad to magično mejo.
 |
| Iz Gračišča proti jugu |
 |
| Sveti Kvirik |
 |
| Most pred... |
 |
| ...in nad mano |
 |
| Ušesa Istre |
 |
| Pazi, učki na tleh! |
 |
| Skozi najmanjši uček do sonca |
 |
| Kraška prerija |
 |
| S pogledom proti Lipniku, Kavčiču in Žbevnici |
 |
| Kuk ali Ščukovec |
 |
| Kraški rob s Slavnikom |
 |
| Po desnem tja in po levem nazaj |
Komentarji
Objavite komentar