Pred dobrima dvema tednoma mi je do popolnosti ture umanjkal ravno del domislice, ki sem ga izvedla danes, in tako skupinico Monte Taieta ovenčala z mašnico, tj. z Visoko polico (Cengla Alta), o katere višini bi sicer lahko razpravljali, o njeni visokostnosti pa prav gotovo ne.
Izhodišče je bilo pri nekdanjem kamnolomu marmorja v zaselku I Piani, od koder se je možno povzpeti po markirani poti CAI 820 do mesta, kjer ti nos ukaže, da zavij desno na približno 5 kilometrsko prečenje po s strmimi in v tem času suhimi travami poraslo polico, ki razdvaja zgornjo skalno stopnjo od srednje, medtem ko slednjo od spodnje oz. nižje ležečega pobočja deli Spodnja polica (Cengla Bassa). Ko se ravno prav uhodiš, kar je malo za razkrižjem poti CAI 820 in 821a, naletiš na korito z vodo, pred katerim je možic. Zakaj? Kdo bi vedel. Najbrž zato, da se zapodiš v iskanje možnega prehoda na polico. Uspeh bo izostal. Še naprej je treba slediti markirani poti in približno tam, kjer sem prejšnjikrat ugotavljala, da sem že previsoko, kar je še za dvema možicema, ki sta enako kot prvi ob poti zgolj zato, da lahko vsaj nekomu voščiš dobro jutro. Na tem prav nič posebnem mestu, kjer sicer markirana pot zavije v levo, se je usmeriti v leskovje in se skozenj prelisičiti do počasi, a res počasi razpoznavne police. Na njej naj bi bila kar dobro vidna stečina, a mojim očem se jih je kazalo enkrat preveč in drugič premalo, oziroma je ni bilo, zato sem raje sledila nosu, kot gamsjim potem. Na slabi polovici prečenja se je vredno povzpeti na neizrazit vrh Ciuc di Misdi (1136 m). Če imaš srečo, te bodo beloglavi jastrebi s svojimi adagio preleti posrkali v svoj umirjeni svet veličastja. A do konca police je še daleč in velika naklonina strmih trav te sili, da po počitku ostaneš zbran, saj bi zdrs zlahka vzrokoval nepredvideni, obilni, ne vem pa, če ravno okusni večerji za velike ptice. 😱 Ostati pri stvari je sila lahko, saj je drugi del police še bolj slikovit, in markirani količek na drugi strani popotovanja kar prehitro stopi pred oči ter napove začetek vračanja. V trenutku, ko sva si s kolegom, ki se mi je tokrat pridružil, ogledovala Malgo Jovet, se je pripeljalo črno terensko vozilo, ki sem ga z grebena videla že zadnjikrat. Iz njega je izstopil prijazen gospod, ki redno opazuje jastrebe. V zadnjih nekaj letih se je število njihovih gnezd v stenah Taieta povečalo z enega na pet in letos, ker je parilna sezona ravno v teku, upa, da bo vsaj še eno dodatno. Malčki se bodo izlegli po 60-ih dneh, tj. v začetku aprila. 😊 Najbrž pravi čas, za prenočitev v malgi, spremenjeni v bivak. V spodnjem nadstropju je odprt kamin, v zgornjem ležišča. Če želiš zatisniti oko, prinesi ob spalni vreči tudi podlogo, ker mrežasto dno postelje ne zagotavlja delux udobja.
Vrnitev na izhodišče je enostavna in ekspresna.
Mission accomplished!
|
Tukaj bo ravno prav prečiti proti polici |
|
Pokuk nazaj ... |
|
... in naprej |
|
Zanimivi prehodi ... |
|
... in globoki pogledi v travnato skalnate grape |
|
Stebri, glave, grape - tako nizko, a tako raznoliko |
|
Pravi šodrasti lepotec |
|
Ciuc di Misdi in pogled na greben M. Taieta |
|
Prelet |
|
Užitek |
|
Svoboda |
|
Zamišljeno zre v dolino |
|
Beloglavi jastrebi nad zadnjo tretjino lepo vidne Cengle Alte |
|
Stene zgoraj, stene spodaj, vmes pa svet za bogovski sprehod
|
|
:-) |
|
Greben M. Cuarja z enega številnih pomolov |
|
5 kilomertska polica se na tem mestu priključi markirani poti |
|
Malga Jovet |
|
Na kotnem kamnu je vklesan znak Beneške republike |
|
Tokratna pot je zelena, prejšnjo označuje rumena |
Komentarji
Objavite komentar