Letošnje poletje je kot monsunsko obdobje, zato mora veliko načrtov čakati na kdaj drugič in kar nekaj nenačrtovanih tur se je in najbrž se tudi še bo uvrstilo na seznam realiziranih. Tudi današnja ni izjema, saj so želje vodile v eno smer, realnost v drugo.
Na koncu asfaltne ceste, pod planino Jezerca je parkirišče, na katerem se je od mojega zadnjega obiska spremenil režim. Pri zapornici stoji avtomat, ki ti za protiplačilo dveh evrov izvrže parkirni listek. Zataknem ga na vetrobransko steklo in že hitim čez Kriško planino proti Krvavcu in naprej na Zvoh. Pred vzponom po tlakovani cesti, ki pripelje do akumulacijskega bazena za zasneževanje, začutim prve kaplje. Pogled proti Kočni je srhljiv, a trma premaga začetek obupa, zato se ne obrnem. Na vrhu Zvoha nič slabše, zato nadaljujem. Greben Ježa je razgleden, a tokrat nudi zgolj ekskluziven pogled na železnosive oblake. V vetru in pod turobnim pokrovom oblakov sem tudi na Vrhu Korena. Nikjer nikogar, ne živali, ne ljudi, še celo cvetje je priprlo latice v nemirnem pričakovanju naliva. Spustim se proti Škrbini (1870 m), a jo preden jo dosežem uberem prečno proti Dolgi njivi, kjer se na daljavo pozdravim s konji in že sopiham proti sedlu Razor in mimo turističnih objektov proti izhodišču.
Brezplačnega tuširanja nisem bila deležna, zato je le-to v bolj prijetni različici sledilo po povratku domov.
|
Kriška planina |
|
Storžič med Potoško in Kriško goro |
|
Urbani pridih Krvavca |
|
Ni obetavno, prve kaplje so me dosegle že pred vrhom Zvoha |
|
Na grebenu Ježa |
|
Kočna v objemu temine, do Kalškega grebena so še prodrli osamljeni sončni žarki |
|
Prehojeni greben z Vrha Korena |
|
Kompotela in Vrh Korena |
|
Bližnjica do planine Dolga njiva |
|
Na sestopu |
|
Na Dolgi njivi |
|
Navzgor proti sedlu Razor |
|
Kosmate lepotičke |
|
Ob povratku na izhodišče |
Komentarji
Objavite komentar