Strelovec

Peljali sva se iz Logarske doline proti Robanovemu kotu in med vožnjo tako opletali z jezikoma, da odcepa še opazili nisva. Ko je avto dojel, da se je zapeljal predaleč, je kar na cesti izvedel pirueto in že drdral v nasprotno smer. Sedaj sva bili precej bolj pozorni na obcestne oznake, zato do ponovnega mimovoza ni prišlo. Pri Knezu sva vprašali, če smeva putiti avto ob cesti pred kmetijo in dobili v odgovor gospodarjev prijazni: "Ja, seveda." 

Najprej sva hodili po cesti in nato po markirani poti, ki je vsled nove gozdne ceste skoraj v popolnosti uničena in tudi težje sledljiva. Na mestu, kjer se cesta konča, se je začela kolenogrizna poezija, saj sva namesto po markirani poti v levo zavili direktno navzgor čez travnate strmine. Na vršni greben sva stopili nekaj deset metrov pred vpisno skrinjico in zadovoljno prislonili zadnje plati na skale, potegnili priboljške iz nahrbtnikov ter uživali ob pogledu na Križevnik. Vrnili sva se po daljši, markirani varianti čez planino Strehalca, v spodnjem delu pa kar po cesti, da nama ni bilo treba znova kolovratiti po obcestnih podrtijah.

Svet med Utami in Strelovcem

Nad Knezovo kmetijo je pot povečini uničena vsled nove gozdne ceste, kjer ni, je najti nagnoj in drobno cvetje

Pogled proti Knezovi kmetiji in Raduhi

Pot prečka travnato pobočje in se vije daleč proti levi, nato se obrne in se po grebenu vrača na Strelovec. Medve sva jo ubrali cik-cak čez strme trave do vrha.

Singlca se igra skrivalnice - ponekod je, drugod je ni

Prehojeno pobočje z Raduho v ozadju

Cvetoči utrinek

Na vrhu

Oblaki se počasi dvigajo

Planina Strehalca/Knezova planina s Križevnikom

Visoko nad Robanovim kotom imajo Knezi alpake