Otovorjena z vrvjo, čelado in še nekaj krame se vzpenjam po stari ljubeljski cesti. Pri koči, potopljeni v sanje, zavijem v gozd. Ne traja dolgo, ko se vsled bujne podrasti, okrašene z neštevnimi kapljicami rose, mokre hlače lepijo na stegna. Stopala in čevlji jo odnesejo še slabše, saj je blata do kolen. A kaj mi mar. Svet je po nevihtah prejšnjih dni opran, sonce, presevajoče skozi krošnje, boža trave in ničesar ni, kar bi me lahko spravilo v slabo razpoloženje. Nezahteven greben se zaključi z istoimenskim vrhom, na katerem si privoščim trenutek ždenja brez misli, medtem ko mi pogledi uhajajo proti nizkim skalnim stolpom, poimenovanim Na Možeh.
Ne traja dolgo, ko pod seboj zaslišim zgovorneže, ki maširajo v smer, kamor sem bila namenjena. "Oni bodo hitri, sama bom šla počasneje, da se ne bomo drenjali," se prepričujem, a že preden začnejo s prečenjem, stojijo v krogu in modrujejo. Hmm, kaj pa sedaj? Mimo njih najbrž ni olikano, a držati se jih kot klop, se mi ravno tako ne zdi dobra ideja. In glej ga zlomk, še preden sem zmencala odločitev kaj in kako, me eden ogovori po imenu in predlaga skupno nadaljevanje. Hja, takole nepričakovano se ti zgodi, da si pečen in kuhan ter v družbi do ušes. Sogrebenčkarji so zabavni in prav nikamor se jim ne mudi, zato se poplezavajoča tura spremeni v počasno in uživaško grebensko turistiko, ki traja in traja vse do Palca, kjer se za krajši čas poslovimo, saj so moji načrti malo drugačni od njihovih.
Skočim še na Zelenjak, od koder se pod ostenjem Vrtače po meliščih sprehodim do spodnjega dela Suhega ruševja in naprej do Doma na Zelenici, kjer sta pivo za ene in kava za druge tekla v potokih.
 |
| Na Povni peči |
 |
| Peski pod Begunjščico |
 |
| Ob mojem zadnjem obisku grebenčka, ta del poti ni bil utrjen |
 |
| Tako daleč sem namenjena, da se mojega zadnjega hriba sploh še ne vidi ;-) |
 |
| Z ruševjem in drevjem porasel vrh Ljubeljščice se že vidi |
 |
| Pozimi 2017 je bilo pred vstopom v kratki zavarovani del toliko snega, da sem kar nekaj časa bredla do popka, preden sem uspela odriniti naprej |
 |
| Stol z Vrha Ljubeljščice |
 |
| Na Možeh; zadnji hrib na turi, Zelenjak, se že vidi, Palec zakriva neimenovani vrh |
 |
| Drugi Mož s tretjega |
 |
| Četrti Mož, za njim Begunjščica |
 |
| Tretji in drugi postavnež s četrtega |
 |
| Okence |
 |
| Pogled nazaj na gospodo nad Suhim ruševjem |
 |
| Atraktivni stolp, ki ga je eden sogrebenčkarjev poimenoval Mt. Kurčizon; sama bi mu raje rekla Torre Kurčizon |
 |
| Desno od Zelenjaka kuka Palec, a kaj kmalu ga bodo zagrnile megle |
 |
| Še malo in v številni damski družbi bomo posedali na vrhu Palca |
 |
| En vrh Zelenjaka z drugega |
 |
| Razkadilo se je, zato hitro še eno fotko SZ grebena Vrtače |
 |
| Suho ruševje - čudovita krnica v vseh letnih časih |
Komentarji
Objavite komentar