Sobota je. Spanje pravičnega je prekinila zgodaj brneča budilka. Z na pol priprtimi vekami jo bolj kot ne otipam, ugasnem in se znova stisnem v klobčič. Še preden mi misel, da bo tura prišla na vrsto ob nekem drugem času in z neko drugo voljo, spolzi skozi možgane, že znova utonem v spanec. Vnovič se zbudim, ko je sonce že visoko. Brez trohice obžalovanja prav počasi srebam veliko skodelo kave z mlekom in tehtam možnosti krajših potepov. Končno se odločim, da bo dan zapisan skromni nadmorski višini, lahkemu nahrbtniku in nizkim čevljem.
Iz Klemenčevega me ponese proti Korošaškim slapovom in naprej do stika s potjo proti planini Osredek, tu zavijem nazaj proti vzhodu in se spustim do Ravnih senožeti, od koder se znova usmerim v klanec proti Kamniškemu vrhu. Z njega sestopim po strmem travnatem grebenu, ki se nižje spremeni v gozdnatega in se končno zaključi v neposredni bližini vasice Slevo. Iz nje je le še tren do izhodišča.
Navkljub bonus spanju je bil dan dobro izkoriščen. 😁
 |
| Slapišče |
 |
| Slikovita okolica |
 |
| Voda pa teče in teče |
 |
| Na nasprotni strani se vidi potka proti Ravnim senožetim |
 |
| Drobeče |
 |
| Privlačno |
 |
| Kamniški vrh z Ravnih senožeti |
 |
| Na 1259 m visokem vrhu - z višino se ne more postavljati, z zanimivimi pristopi pač |
 |
| Ošvrk Velike planine |
 |
| Pomežik vrhu z grebenskega sestopa |
 |
| Na sredini Kržišče, pred njim grebenček, na katerega sem se povzpela, ko so za mano ostali slapiči |
Komentarji
Objavite komentar