Polhograjci - Beli potok

Do pred nekaj dnevi nisem slišala za sotesko Belega potoka, ki se cepi v več peščeno skalnatih krakov, segajočih do grebena med Malim Toščem (907 m) in Velikim Babnikom (905 m). V teh krakih oz. hudourniških grapah je ob suhem vremenu moč doživeti precej divji svet peščeno skalnih skulptur, po obilnejših deževjih pa se jim je bolje ogniti. Mene je prijela raziskovalna žilica dan po dežju, za kar je bilo mokro in drsno, a ambient nič manj vznemirljiv.
Med gostiščem Legastja in servisom klimatskih naprav sem stopala po cesti, tam zavila desno in mimo hiše smuknila do rečice, se ob njej nekaj časa zelo zložno vzpenjala, nekajkrat prestopila z levega na desni breg in obratno in na prodišču zavila v desno. Kmalu se je grapa razcepila v dva kraka, med katerima sem se povzpela po z drevesi in resjem poraščeni rami. Malo pred njenim koncem sem se spustila v levo grapo in ob steni po zelo strmih 'šodrih' v stilu dva koraka naprej, tri nazaj nekako prišla na grebenček, kjer sem uzrla stezico. Če sem doma ob razmišljanju in pregledovanju zemljevidov že skoraj odkrila toplo vodo v želji ugotoviti, če je možno dostopiti na kucelj imenovan Glavna (831 m), se je tu pokazalo vse za smešno lahko, saj te stezica vodi čez njegov vrh proti višjemu Velikemu Babniku (905 m). Na slednjem sta domiselna klopca in možic ravno pravšnja za postanek z razgledom na Grmado in Tošč. Nadaljevala sem čez Igalo na Gontarsko planino in naprej vse do Osolnika, kjer sem, kot bi bila vržena v čisto drug svet, pristala sredi živahno kričečih otrok, lajajočih hišnih ljubljenčkov in ljudi posvečenih bolj ali manj burnim pogovorom. Hitro sem se zasukala na petah in jo mahnila proti Griču (660 m), od koder sem se malo po svoje, malo po markirani poti spustila do Legastje in v nekaj korakih dospela do jeklenega konjička. 
Potrdilo se mi je že nekaj časa znano dejstvo, da gorništvo na nizkih nadmorskih višinah lahko postreže z zanimivostmi in tudi s kakšnim izzivčkom. 
Sklep: treba se bo vrniti in raziskati še druge grape. 😁

Po desni mimo zajezitve

Prvobitnost

Peskokop na potenco; ob desnem robu sem se povzpela do grebenske rezi

Neskončni peski

Ko se dotakneš, se odkruši, ko stisneš, se zdrobi

Gor sem prišla, sestop pa tukaj ne bi bil žur

Še en pogled na rahlo rdečeče peske

Pokuk na drugo stran

Šopi resja kažejo pot

Pogled v grapo/kanjonček

Čez dolino proti vzhodu

Sv. Jakob

Grebenska stezica proti ... 

... vrhu imenovanem Glavna

Dol in gor do ... 

... Gulotove klopce

Proti jugu, proti Grmadi

Veliki Babnik

Prehojeni greben z Gontarske planine

Osolnik

Karavanke in KSA z Griča

Pred nadaljevanjem proti izhodišču še pogled na Osolnik

Komentarji