Polhograjci - Kozjekov grič

Del sveta se je pogreznil v bolezen, del ga živi v strahu, velik del planeta pa s prostim očesom nevidno nevarnost še vedno razume kot nekaj, kar je daleč od njih. V naslednjih dneh in tednih se bo situacija spremenila.
Zaenkrat je naša majhna dežela med tistimi na planetu, ki smo o novem virusu že slišali in ga v sledeh tudi že živimo. Lokali so še odprti, a z M.J. se na potep peljeva vsak s svojim avtom. Na tri četrt poti se snideva pred kavarno in celo kavo si privoščiva, a na način, da se ničesar ne dotikava. Ko jo M.J. plača raje kot z gotovino z brezstično bančno kartico, nadaljujeva do parkirišča na vstopu v Mačkov graben. Po cesti proti zatrepu grabna jo mahava hitro ter na njenem koncu zavijeva ostro levo na belo cesto, ki vodi proti kmetiji Štimas. Mimo nje jo čez travnik ubereva do grebenske rezi in naprej na drugo stran, kjer se čez čas priključiva gozdni vlaki, po kateri prečiva pod Kozjekovim gričem. Približno tam, kjer je nad nama grebenski izrastek po imenu Pesek (777 m), zavijeva desno in se v loku vzpneva na greben, po katerem vijugava skupaj z mehko grebensko stezico kot resje v vetru. Kmalu za najvišjo točko v grebenu najdeva sledi potke, ki se spušča po kratkem, a strmem stranskem grebenu, dokler ne prideva do vlake, ki naju mimo mahovja in čez vodo v nekaj deset metrih dostavi na travnik pod kmetijo. Od tod se spustiva na belo cesto in po njej proti izhodišču.

Nad kmetijo Štimas je lep pogled proti Polhograjski Grmadi

Prečno pod Kozjekovim gričem

Sv. Lovrenc pod zastirko oblakov

Med resjem vijoča se stezica

Telohi kažejo pot

Skrivenčeno bukovje

Pogled nazaj, na neizrazit vrh Kozjekovega griča

Utrinek

Odtenki karminsko rdeče

Eni so obstali, drugi podlegli sili vetrov

Jelovčnikova kmetija

Zadnič je pot vodila po grebenu čez Špik (716 m)

Mahovje