Polhograjci - Jevški graben, Tošč, Petačev graben

Z očmi sem risala krivulje po Google Earthu in z prstom po zemljevidu tako dolgo, da sem se odločila na naslednjem potepu spustiti se z grebenov v soteske. 

Ob cesti, ki vodi s Polhovega Gradca v nad njim ležeče Selo, sem na primernem mestu pustila avto in se podala na pot mladega raziskovalca. Markirano pot, za katero se je pri povratku izkazalo, da ima zgolj eno markacijo in to tisto, ki te kmalu za izhodiščem napoti v levo, sem zapustila po nekaj deset metrih in nadaljevala naravnost po rahlo zaraščenem kolovozu. Ta se je čez čas spremenil v pot in slednja v brezpotje, ki me je vseskozi vodilo ob strugi potoka. Prvinskost grabna se zaključi z njegovim koncem, kar se zgodi malo pred lovsko kočo, pri kateri sta za mizo sedeča fanta uživala ob pivu. Do grebena (možno po travniški ali po gozdni poti), po katerem sem se po zapeljivi grebenski stezici povzpela na Tošč, ni bilo daleč. Sestopila sem po zahodnem grebenu mimo svete Jedrti, prvič omenjene 1526 leta. Kljub temu, da so ji dozidave in prezidave dale baročno podobo, skriva v notranjosti freske iz 16. stoletja, nje jedro pa je celo iz obdobja romanike, kar nakazuje, da je bila pozidana že nekaj stoletij pred prvo omembo. Po kratkem posedanju na cerveni škarpi sem po cesti dospela v Selo, kjer sem bolj zaradi srečne roke kot kakšne markacije, udela pravi kolovoz in se skozi Petačev graben, kjer je pot mestoma načela erozija, vrnila na izhodišče ob spremljavi žuborečega Selanovega potoka.

Najprej hodiš po kolovozu

Rumeni utrinek

Kolovoz zamenja brezpotje

Enkrat po desnem, drugič po levem bregu - pač tam, kjer gre lažje

Teče, poskakuje, kamenčke brusi - leta, stoletja, tisočletja

Slapiči popestrijo potep

Navadna kalužnica

Na koncu travnika zavijem na nemarkirano grebensko pot proti Tošču

Mehko skozi resje

S Tošča se spustim po zahodnem grebenu do sv. Jedrti

Pred prvimi kapljami

Ob Selanovem potoku - pot naj bi bila markirana, a markacij ni in ponekod jo je prekril splazen material