V zgornjih nadstropjih je zapadlo toliko snega, da ugodnih razmer še nekaj časa ne bo. Nič hudega, tudi v nižjih zna biti prav fletno, bi rekli Gorenjci.
Zimski greben Peči je bil dolgo v paci, kot bi se pripravljala na pripravo divjačinske pečenke, a je zaradi pomanjkanja snega ... Mnogokrat sem ga ošvrknila, a nič več kot to, saj nikoli ni bil zavit v belino. Prehoditi ga po novozapadlem snegu, pa čeprav gaziti in broditi do kolen ali celo do pasu, to bi bilo tisto pravo in to sem čakala ter v začetku 2021 tudi dočakala.
Delček pravljice sem ujela v slike, večji del pa se je zapisal v spomin in me bo nekoč opomnil, da se je na to pohajkovanje treba znova podati.
 |
| Mehka belina |
 |
| Puh na nebu, puh na tleh |
 |
| Penjing (bolj poznan pod japonskim imenom bonsai) na grebenu pritegne pozornost poleti in pozimi |
 |
| So jih pozabili pomesti |
 |
| Uspešno bežim zasledovalki megli... |
 |
| ... in lovim žarke, ki me božajo med vejami borovcev |
 |
| Pogled naprej... |
 |
| ...in nazaj |
 |
| Oblaki imajo svoj čar |
 |
| Na zadnjem vrhu grebena - Smokuški vrh |
 |
| Tukajšnji ptički niso lačni |
 |
| Sv. Peter |
 |
| Bela linija je zimska, rumena pomladanska |
Komentarji
Objavite komentar