Na grebenu Brezniških peči sem bila prvič marca 2017. Takrat sem zašpilila klobaso z začetkom v Zabreznici. Tokrat sem ga prehodila v obratni smeri in si privoščila lagodje prevoza na klic, saj sem se vrnila na izhodišče v Begunje z domačim taksijem.
Za tako kratek a sladek grebenček ni potrebno zgodaj vstati, tudi vremenska napoved ni nujno najboljša, saj je zelo nizek, in glede na dejstvo, da malo pod njim šiba gorenjska avtocesta, se vseskozi počutiš, kot bi bil na potepu sredi mesta. Avtomobili drvijo, srečuješ izletnike, ki si privoščijo prijeten sprehod so cerkvice sv. Petra ali celo do Smokuškega vrha. Če se odločiš, da boš cel greben spravil v svojo malho dogodivščin, pa lahko v nadaljevanju užiješ tudi nekaj samote. Drugi del grebena ti omogoči celo, da tu in tam uporabiš vse štiri okončine za napredovanje, posebej, če se odločiš, da splezaš tudi na Peč.
Naslednji obisk grebenčka z markantnim vodnim zajetjem bo, upam, pozimi, ko bo vse odeto v belino.
 |
| Pod sv. Petrom |
 |
| Na Smokuškem vrhu |
 |
| Razgled |
 |
| Trenutek na poti |
 |
| Čarobni oblaki |
 |
| Stol in Begunjščica |
 |
| Na grebenu |
 |
| Zelena pomlad |
 |
| Peči |
 |
| Pokuk nazaj z vrha Peči |
 |
| Peči z drugega konca |
 |
| Čarobnost polj in travnikov |
 |
| Na zadnjem pukeljčku v grebenu |
 |
| Rumeni trenutek |
 |
| Na koncu grebena |
 |
| Konec sestopa v Zabreznici |
Komentarji
Objavite komentar