Nesramno veliko je kazal urni kazalec, ko na razcepu cest Rudno polje - Šport hotel zagledam znak, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo v smeri vojašnice. Že hočem obrniti, ko mimo zapelje avto, ki brez zmanjšane hitrosti nadaljuje v moji smeri. Še enkrat pogledam tablo ob znaku in res je na njej naveden datum zapore, ki bi se morala končati že pred dnevi. Nadaljujem. Na koncu moram avto pustiti ob cesti pred vojašnico, saj ravnokar asfaltirajo. Globoko zavzdihnem in se odpovem vožnji do parkirišča pod Konjščico. Naprej jo mahnem peš, a glej ga zlomka, ko primaširam do želenega P, ugledam kar nekaj vozil, katerih lastniki so gorniško pravoverno zgodaj vstali, da so z jeklenimi konjički še uspeli do konca ceste. Zavijem rahlo levo po kolovozu, ki se pozneje speremeni v pot. Le-to zapustim pred Konjščico in jo mahnem skozi gozd in malinjak do zgornje cestice. Prečkam jo in po travah s pogledom na planino dospem do gozda, ki sega malo pod neizrazit kucelj Glava (1525 m). Gozdno sleme proti Mesnovi glavi je lahko prehodno, čeravno stezice ni zaslediti. Z višino se vse bolj oži in zadobi podobo grebenčka. Ko stopim iz gozda na vršno jaso Mesnove glave, ugledam stezico, ki se na drugi strani nadaljuje v smeri proti severu. Zelo kratek čas ji sledim in že mi izgine spred oči. Najbrž sem jo izgubila vsled doslednega lomastenja po vrhu grebena. Kmalu jo znova ugledam in precej za tem stopim na razgledno koto 1784, ki jo varuje možic. Hočem naravnost čeznjo, a na drugi strani me ustavi navpična stena, ki zahteva, da se ji umaknem vsaj malo v desno skozi ruševje. Ker je tudi to precej navpik, se po nekaj metrih obrnem in sestopim še malo bolj desno oz. proti vzhodu. S tem ničesar ne pridobim, saj se tudi tu bohoti previsno ruševje, ki zahteva gugalniške vragolije. Pozneje se svet začne odpirati, travnatih zaplat je vedno več in ruševju se je moč izogniti, razen če trmariš v ideji stopiti na vrh Močil, za kar si prisiljen znova sozi nekaj košatih, igličastih grmov. Nagrajen si s pogledom na Viševnik, ki ga ozaljša pred teboj stoječi viharniški macesen. Nadaljevanje grebena postreže s kratkim in lahkim skalnim odstavkom, ki privede na ter na drugi strani z najvišje točke Slemena (1873 m) pred vrhom Ablance. Mimo okenca dosežem izsekano zeleno nadaljevanje, ki sega do travne zaplate pred stensko zaporo. Tu se usmerim desno po skrotju, nato po sitno šodrasti polički in navzgor. Ker svet ni kompakten, kaj drugega kot šodrčke ni moč zagrabiti. Z vrha sestopim na Studorski preval, si privoščim kratko lenarjenje in jo nato uberem po prečni poti pod Velikim Draškim vrhom in naprej pod njegovim manjšim bratom čez Srenjski preval in Kačji rob nazaj do izhodišča.
 |
| Skozi maline do čistine |
 |
| Med smreke ujeta Konjščica |
 |
| Na Glavi s pogledom na nadaljevanje |
 |
| Sleme postane grebenčku podobno |
 |
| Na Mesnovi glavi |
 |
| Kota 1784 m |
 |
| Z nje pogled na Tosc, Veliki Draški vrh, Mali Draški vrh |
 |
| Spodnja in Zgornja planina Tosc z bohinjskimi lepotci |
 |
| Z vrha sestopim za macesni na levi strani slike |
 |
| Srna počez, jaz vzdolž |
 |
| Viševniku dela družbo kuštravi macesen; na Močilih |
 |
| Med izsekanim ruševjem do vrha Slemena |
 |
| Bohinjsko-Tolminkse gore z njegovega vrha |
 |
| Sestop na drugo stran |
 |
| Ablanca; pred njo majhno okno desno od smreke |
 |
| Gre čez skalno gmoto na desni ali navzgor po travah |
 |
| Naravnost in ... |
 |
| ... po sitni laštici |
 |
| Za njo navzgor s pogledom na Konjščico |
 |
| Prehojeni greben |
 |
| Prečno proti Malemu Draškemu vrhu |
 |
| Rž in Rjavina |
 |
| S pogledom smuknem še v Krmo |
 |
| Začetek grebena na Mali Draški vrh |
 |
| Veliki Draški vrh in Triglav |
 |
| Še en pogled na Ablanco in zložno spuščajoči se greben proti jugu |
 |
| Stenica Viševnika, ki gleda na Srenjski preval |
 |
| Skulpture na prevalu |
 |
| Srenjsko jezerce |
 |
| Ne zdi se pretirano dobre volje |
 |
| Čez kačji rob |
Komentarji
Objavite komentar