Z Rudnega polja, kjer me preseneti parkomat, se po plačilni ceremoniji zložno podam na Jezerce in naprej malo bolj strmo na v jutranjem soncu bleščeči Studorski preval. V nadaljevanju prečim južno pobočje Tosca, zavijem okoli njegovega trebuha na zahod in že sem pri mrgolečem Vodnikovem domu. Za njim desno v breg do Bohinjskih vratc, kjer pokukam v osoje Krme. Tu se vse tisto, zaradi česar sem se odločila za današnji potep, šele začne. Čelado na glavo in prvi skok je za mano. Vzpenjam se malo levo, malo desno predvsem pa navpik, zato prilezem čez steno prav vrh Tosca, kjer me pričaka par široko razprtih oči in nejeveren izraz. Po nekaj dolgih trenutkih se mu izvije iz ust: "Od kod pa vi?" Smeje mu v nekaj besedah opišem zadnjih 300 višinskih metrov, od trenutka, ko sem zapustila melnato sedelce do tega, ko sem pred njim stopila na zelene trave polne bobkov. Nato se kar najbolj prijazno, a kot bi se mi kam mudilo, poslovim. Izberem si skalo, nanjo prislonim zadnjo plat in že me razvaja toplo sonce, medtem ko mi pogledi uhajajo k vršacem, ki bi jih bilo obiskati v bližnji prihodnosti.
Sestopim po južnem grebenu in se nižje priključim nemarkirani poti, ki me privede do magistrale, po kateri čez planino Konjščico zašpilim klobaso.
 |
| Planina Jezerce s pogledom na Studorski preval |
 |
| Bohinjska vratca in vstopni del v SZ pristop na Tosc |
 |
| Po skrotju in čez bolj ali manj zahtevne skalne pragove |
 |
| Rž z Ržkimi podi in Rjavina |
 |
| Lepa, položna platka |
 |
| Tik preden stopim na vrh Tosca |
 |
| Verner in Triglav |
 |
| Nad Malim in Velim poljem se ponosno dviga Mišelj vrh |
 |
| Vzhodni greben Tosca, ki se vleče proti Velikemu Draškemu vrhu, zadaj Rjavina, Luknja peč, Macesnovec in spredaj z ruševjem okrašeni Veliki Pršivec |
 |
| VDV, MDV in Viševnik |
 |
| Sestop malo po svoje |
 |
| Ablanca s Konjščice |
Komentarji
Objavite komentar