Najnar štant, Lučki Dedec, Vežica, Lučka kopa, Konj, Rzenik, Martinj steza

četrtek, maj 07, 2020

Najnar štant, Lučki Dedec, Vežica, Lučka kopa, Konj, Rzenik, Martinj steza

Izhodišče: parkirišče, kjer se Kamniška Bela v Bistrico izliva.

Začetek znane, a ne pogosto obiskane lovske poti čez Najnar štant: pri 'znamenitem', sedaj že precej razpadlem štoru, kjer je na levi skala z zadovoljivo vidno puščico, levo.

Prvi možic: po slabih desetih minutah vijuganja po ozki poti.

Najnar štant: do tja je treba prečkati grape, se po pravi povzpeti in pokukati na drugo stran, kjer se oko ustavi na grebenu Zeleniških špic.

Stičišče s 'potjo' čez skok: za štantom se je najprej treba spustiti in nato prečno mimo klopce (debla) pod previsom ter po nekaj skalcah ob pomoči vseh štirih do izvotlenega debla, nekdaj mogočnega macesna.

Lepa glava: Kar za nosom po Šraj peskih navzgor 3 naprej, 2 nazaj, a prej ko slej prispem.

Lučki Dedec: če si izposodim Miheliča, skrenem "na primernem mestu," desno, na zgornjo potko, in čez samo eno zmrznjeno snežišče, za katere bi bile dereze kar pravšnja oprema, na Durce in vijugaje med ruševjem do vrha.

Vežica: Spust do Durc in delno po izsekanem ruševju, delno v lomastenju skozenj ter ob tu in tam do kolen udirajočem snegu v pol ure pri možicu na vrhu.

Lučka kopa: Po mehkih travah do Čohalnice in naprej po markirani poti čez Presedljaj do J grebena Kope, kjer v prijetnem poplezavanju do njenega samotnega vrha. Hja, samotnost je tu relativna, saj nekaj deset metrov pod njim poteka markirana pot Presedljaj-Konj.

Rzenik: čez Konja in pri novo postavljeni lični tablici, na široko izsekano pot med ruševjem, ki poteka blizu, celo preblizu močno erodiranega roba Rzenika, pod katerim pada proti meliščem, v zgodovini alpinizma s posebnim poudarkom zapisana, Aleksandrova stena.

Martinj steza: Čez planino Rzenik in nižje ležečo Dol do prave potke, ki je ni zelo težko najti, prav lahko pa tudi ne. Po tej čudoviti stezici, ki se slikovito vije proti dolini do njenega konca pri Kopiščih.