Po nebu se je podilo toliko oblakov, da me kakšna daljša tura ni zamikala, a ker je bilo napovedano tudi sonce, sem jo ubrala po planotastemu svetu, ki se razteza na severni strani pod Tremi Cinami proti koči Locatelli, kjer sem si v gneči po precej čakanja le izborila kavo. Kar zlila sem jo vase in se kot strela prerinila iz množice ter se povzpela na hišni hrib Sasso di Sesto. Tu je bilo že kot v pravljici, skoraj nikjer nikogar. Na šesti kamen - čemu so mu za ime nadeli ta vrstilni števnik, sicer ne vem - vodi kaj enostavna stezica. Z njegovega vrha me je Torre Toblin prevzel še bolj kot v knjigah, zato je povsem razumljivo, da se je bilo treba na tako estetsko oblikovani stolp, ki je ob svoji postavnosti zasedal pomembno mesto v 1. svetovni vojni, tudi povzpeti.
Na SV strani stolpa, ki je imel odličen strateški položaj, saj so nasproti ležeči Monte Paterno držali Italijanski vojaki, je kurat Hosp v začetku vojne nadelal pot. Ob spoznanju, da je zaradi orientiranosti uporabna zgolj v megli ali ponoči, so si Avstrijci zamislili dostop na stolp čez precej bolj pokončno S steno, v kateri so leta 1917 nadelali drzno, z lesenimi lestavmi opremljeno pot, ki so jo 62 let pozneje uredili v zelo zračno ferato, ter ji nadeli najbolj primerno ime, kar si ga je moč zamisliti - Sentiero delle Scalette oz. pot lestev. Od vstopa do izstopa iz stene, kjer na svoji desni zagledamo vrh s križem, se je treba povzpeti po mnogoštevilnih lestvah. Kjer jih ni, so najtežja, a tudi najbolj zabavna mesta na poti v toblinska nebesa. Razgled z vrha je enkraten, moj je bil še posebej navdušujoč, ker se je ob istem času na vrhu znašel samo še gospod iz Avstrije, ki je dajal videz prevzetosti nad težavami na poti in hkrati ponosa, da se je zavihtel na to 120 m visoko, z navpičnimi stenami zaznamovano čudo narave. Sestopila sem po Hospovi poti, nad katero sem kljub temu, da je lažja, bistveno bolj navdušena. Ko sem za petami pustila ne le toblinčka, temveč tudi šesti kamen, sem jo skoraj v diru ubrala mimo mravljišča imenovanega koča Locatelli in po južni strani Cin do izhodišča.
 |
| Cadini di MIsurina s poti okoli Treh Cin |
 |
| Tri Cine v zrcalu |
 |
| Na zahodu se je zjasnilo |
 |
| Rifugio Locatelli |
 |
| Laghi dei Piani in Monte Paterno, v ozadju kuka Croda dei Toni |
 |
| Torre Toblin, Lastron dei Scarpei, Crodon di San Candido |
 |
| Croda dei Rondoi na poti do ferate na Torre Toblin |
 |
| Lestve v nebo z Lastronom dei Scarpeijem |
 |
| Lastron dei Scarpei in Crodon di San Candido |
 |
| Desno od križa prekrita s snežno odejo Cima Piatta Alta in Cima Piatta di Mezzo |
 |
| Paterno z vrha Torre Toblina |
 |
| Torre di Toblin na sestopu |
 |
| Na levi Croda dei Rondoi in Torre dei Scarpei, na desni Torre Toblin in pred njim Sasso di Sesto |
 |
| Ožarjena Mala Cina/Cima Piccola di Lavaredo |
Komentarji
Objavite komentar