Sassongher in Ores dl Sassongher

sreda, september 16, 2020

Sassongher in Ores dl Sassongher

Sitnost s čevlji, ki so vzrokovali grd, rdeč in boleč gleženj, so bili vzrok za takojšenj ukrep. Morala sem narediti, kar mi je najmanj dišalo - iti v lov za novimi. Če sem se še dan prej čudila velikemu številu športnih trgovin v krajih, posejanih po dolini Badije, ki imajo zgolj po nekaj sto prebivalcev, mi je bilo danes mučno, ker sem morala v te trgovine vstopiti. Množičnosti trgovin in raznolikosti ponudbe navkljub, sem se kaj hitro zavedla, da naloga ni prav nič enostavna. Kjer sem našla enega od preizkušeno ustreznih modelov, nisem našla številke. Kjer sem nataknila neznani mi čevelj, z udobjem ali materialom nisem prišla na ti. In tako sem odpirala in brezuspešno zapirala vrata povsod, kjer so imeli na fasadi kakršenkoli napis, ki je namigoval na šport. Končno se je utrnil plamen upanja, ko me je prijazni trgovec napotil v sosednjo La Villo. Pred zaprto trgovino Sport Tony sem čakala kot shopaholic, da se po opoldanskem premoru znova odpejo vrata, in ko sem končno dočakala odrešilno minuto, sem s hitrostjo geparda zviznila mimo polic, preobloženih s konfekcijo, in se znašla na oddelku s čevlji, še preden se je od nekod pojavil trgovec. Pokažem na čevelj, povem številko in že ga ni bilo več. Čez kakšno minuto se je vrnil s prav počasnimi koraki, graciozno odprl škatlo, mi pred nos pomolil čevelj ter z vedrim izrazom dodal, da ima enakega tudi z goretex membrano. Med natikanjem prvega se mu za goretex različico zahvalim in prav brez takta sežem po drugi čevelj. Občutek je znan in udoben, izgled všečen, zato mu z velikim nasmehom povem, da gre par z mano. Med pripravo računa sva ugotovila isto interesno področje, za kar mi je prijazno ponudil 10% popusta in na mobilcu navdušeno pokazal fotografije smeri Via Colbertaldo oz. Spigolo Sud v Sass de Strii ter jo priporočil kot lahko, kratko in uživaško. Ko sem stopila iz trgovine, je bil dan spet lepši, saj je bilo prisotno zavedanje, da mi naslednji dan potep ne uide.

Zvečer so želje silile na dolgo turo, a jih je razum ukrotil. Tako se je zgodil Sassongher s priboljškom. Pot iz smeri Colfosco je slikovita in nad Sassongherjevo škrbino na enem odseku opremljena z jeklenico. Ravno na tem mestu ponuja dve možnosti, saj se je moč ob eni jeklenici povzpeti, ob drugi pa sestopiti. Leva varianta ima slabšo skalo, a sta obe približno enake težavnosti. Nedaleč za ojekleničenim delom sem se zagledala v kamnite skulpture, ki jih je mati narava oblikovala na najvišji točki SV grebena Sassongherja, poimenovanega Ores dl Sassongher. Pri sestopu sem zakoračila po peščenem grebenčku, vzdolž katerega je voda razjedla številne žlebiče in luknje. Kar verjeti nisem mogla, da stvar stoji pokonci, ne da bi se ob prvem dežju odpeljala v dolino. Pesek je povečini zbit, kot na dobro utrjeni beli cesti, na mestu ali dveh pa se mi nadležno udrl. Pri skulpturah ni veliko prostora, na eni strani je odsekana stena, ki gleda proti Sasssongherju, na drugi precej strmi peski, ki se kmalu prevesijo v steno. Ko sem končno prislonila zadnjo plat na eno krušljivih skulptur, je bilo kot bi kupila kino vstopnico - sedim in gledam pikice, ki se kotaljo gor in dol po priljubljeni poti na Sassongher. Le zakaj se nihče ne odloči obiskati tega pomola? Nenavadna okolica je vzpodbudila preblisk, da bi bilo greben zanimivo preplezati. Ali obstaja grebenska smer, ne vem, vem pa, da če bi od svojega sedišča poplezala navzdol, bi kmalu dosegla škrbino, ki brez vrvi ne bi bila prehodna.

Votivna kapelica sv. Frančiška

Forcela de Sassongher - pogled na Col dala Pieres, špičasto srce skupine Odle (Geislerspitzen) in koto 2615 m v prvem planu

Na levi ošiljena skupina Odle in skupina Puez pred njo desno (Piz Duleda, Piz de Puez); na desni visoka planota Gherdenacia

Zadaj levo peščeni Col de Puez, pred njim po sestavi nič drugačen Col dala Soné. Pod neizrazitim vrhom Para dai Giai venec kratkih, strmih sten. Ob njih vznožju se vije pot CAI 5.