Zarana v Gozd Martuljku zavijeva z regionalne ceste in se po gozdni pripeljeva do parkirišča, kjer otovorjena kot muli vzameva pot pod noge v smeri Kurjega vrha. Pri studencu oz. tistem kar je od njega ostalo, ko je pred dnevi divjalo neurje, se uspeva z akrobatskimi gibi prebiti čez, pod in mimo polomljenih dreves, nato zopet ujameva stezico, ki jo zapustiva pri velikem PP balvanu. Od tam naprej se vzpenjava po melišču in pozneje skozi ruševje prideva do sedelca. Hladno je, a zaradi strmine in teže na hrbtu se na čelu nabirajo drobne potne kaplje. Na Rigeljnih že greje jesensko sonce, zato se za krajši čas ustaviva, nato pa čop-čop v bolj zatheven svet Rigljice. Nestabilni stopi, nesigurni grifi, a nič dramatičnega, posebej, če si na enem koncu vrvi in imaš na drugem nekoga, ki varuje, ter okoli pasu friende vseh velikosti in barv. Pred par dnevi sem imela poseg, na koncu katerega je zdravnik rekel: "Nekaj časa nič naporov, ničesar nositi, vsaj ne česa težjega od enega kilograma." 😮 Ja, pa ja. Kako naj vso plezalno kramo zreduciram na manj kot kilogram? Racio vseeno nadvlada želje, da ne vlečem cugov do konca vrvi. Tako M.J. pleza daljše raztežaje, medtem ko so moji kratki, da krajši skoraj ne bi mogli biti. A ravno zato se mi prvič primeri, da vrvi ne prevlačim ob napenjanju mišic kot mala rega, ki se želi napihniti do velikosti krastače 😅. Z vrha Rigljice na M.J.-jevo željo ne nadaljujeva na Rušico, čeravno ga precej vztrajno prepričujem. Ko obljubi grebensko turo do Špika, popustim in počasi sestopiva nazaj do Rigeljnov, kjer z največjim užitkom snedeva vsak svoj sendvič, nato pa lagodno v dolino.
|
Navzgor, nato proti sedelcu |
|
Rigeljni - pogled nazaj |
|
Tod navzgor |
|
Rigeljni že za nama, Dobrač morda znova pozimi in Ture, ko me znova zagrabi želja |
|
Da ni dolgčas |
|
Navzdol ob vzponu in navzgor ob povratku |
|
Pelci in od Jalovca, ki se kar uspešno skriva za grebenom Mojstrovk, do Škrbinjeka spredaj desno ter od Kotove špice do Ponc |
|
Takole se en dela, da zihra |
|
Rušica levo in Prisojnik desno |
|
Karavnake z vrha; najmarkantnejša je Kepa |
|
Svet skal in skrotja, ki vsakič znova očara |
|
Skrin'ca |
|
Od Kukove špice čez Široko peč do Rigljice z vrha Rigeljnov |
zelo lepa tura !
OdgovoriIzbriši