Setsas

Na prelazu Mauria nemir ob pričakovanju nekajdnevnega druženja z Bledimi gorami vedno doseže vrhunec. Od tod naprej se začne umirjati, saj sem že skoraj na pragu začasnega doma. Tokrat je bil le-ta v vasici San Cassiano, ki šteje nekaj več kot 400 duš. Na njenem začetku, če se pripeljemo z Valparole, je postaja gondolske žičnice, ki v poletnem času med 8.30 in 17.30 vozi razgledov željne na visoko planoto Pralongia. Tudi medve sva se odločili za ležerno turistovsko varianto in si za 15,70 EUR v žep vtaknili povratno vozovnico ter se z zgornje postaje na Piz Soregi odpravili v smeri koče Pralongia. Široka in zložna pot je primerna za vse, tako družine z vozički, kot invalide, kolesarje ali pohodnike, ki bodo nadaljevali na kak višji hrib, ležeč na J-JZ. Nad omenjeno kočo sva si privoščili postanek, nato pa jo mahnili proti Setsasu. Na njegovem vznožju je trave zamenjal kamniti svet, po katerem te pot zložno vodi na njegov lahko dostopni in zato priljubljeni vrh. Dosegli sva ga ob glasnem, a prijaznem čebljanju Italijanov, negodovanju nemško govorečih pohodnikov in ostalih, ki so bili podobni nama ter se vzpenjali vsak s svojimi mislimi.
Vračali sva se malo po svoje, kot je pri meni navada, hodili po travnikih in skozi macesnove gaje, zabredli v močvirnat svet, se spotoma najedli brusnic in po kavi lagodno prispeli do gondole, ki naju je v nekaj minutah pripeljala skoraj pred hišo.

Kapela sv. Antona blizu koče Pralongia

Skupina Sella

Skupina Fanes

Prelaz Gardena med skupino Sella in Puez

Proti vrhu - v ozadnju Tofana di Rozes v oblačku, Lagazuoi, Sas de Stria, Cinque Torri, Averau in čisto zadaj Cristallo

Onstran Falzarega veličastni kipijo v nebo

Pogled na skupino Odle-Puez spod vrha

Med Piz La Varelo in Lagazuoijem Grande

Nazaj proti vrhu

Že oddaljeni vrh z visoke planote Pralongia

In še en pogled na Setsas, ki so ga dekorativno obkrožili oblački